Melbourne je znan predvsem po svojem sproščenem in nekoliko bolj evropskem stilu življenja. Kljub svoji velikosti se po cestru odlično znajdeva. Skačeva z enega tramvaja na drugega in veliko tudi pešačiva. Vsaj zdaj na začetku se nama še ljubi, da si ogledava mesto.
Vsepovsod se sreča kakšne kipce ali druge umetniške inštalacije, arhitektura nekaterih stavb je fantastična, predvsem je pa ogromno zelenja, parkov, klopic in sprehajališč. Tudi za kolesarje je kar lepo poskrbljeno, saj imajo povsod jasno označeno stezo. Prvi dan v mestu sva bila tudi v Melbourne Centre for Moving Image, kjer je prav tako brezplačna vstopnina. Je muzej z video in filmsko kulturo Avstralije in sveta. Kar nekaj zabavnih stvari sva počela, med drugim sva se tudi posnela v stop motion tehniki. Tukaj je link do videa. Pomoje se vrneva še kdaj, pa bom takrat spet malo opisal. Tudi v knjižnici je galerija, ki je še nisva uspela pogledati. Ogromno je brezplačnih dogodkov, še več pa tistih za plačilo. Gledala sva seznam koncertov, ki prihajajo v decembru, pa so karte po večinoma od 80 AUD naprej (56€).
V torek sva šla pogledat tržnico, ki je v mestu. Sicer so jo okrog 15h že zapirali, ampak vseeno nama je uspelo še nekaj prigrizniti v malezijski restavraciji. Seveda ne jeva vsak dan zunaj, včasih vzameva kaj s sabo, včasih pa jeva šele doma, če sva dovolj zgodnja. V vsakem primeru naju pa vsak dan čaka večerja.
Danes sva bila po šoli v šopingu v našem delu mesta (Black Rock), saj sva hotela naše gostitelje presenetiti s kosilom. Tako sva šla v lokalni supermarket in nabavila nekaj stvari za rižoto in nekaj za zajtrk. Cene nekaterih stvari veliko dražje kot na tržnici. Naprimer kilo paradižnika stane kar 8 AUD (5,6€), piščančji file 15 AUD (10,7€), kilo kave tudi do 35 AUD (24,5€)...Ni pa vse tako grozno drago. Predvsem izgleda strašljivo ker je v AUD.
Max, Borka in Jovana so se navdušili nad najinim presenečenjem. Ob večerji smo spili še 2 flaši odličnega Sauvignona in se zelo zabavali, saj so, ko so vsi trije na kupu, neznansko zabavna družina. Žiži je dobesedno jokala od smeha. Tako lepo smo se imeli, da smo čisto pozabili na fotkanje. No, tudi to je nekaj vredno.
Vsepovsod se sreča kakšne kipce ali druge umetniške inštalacije, arhitektura nekaterih stavb je fantastična, predvsem je pa ogromno zelenja, parkov, klopic in sprehajališč. Tudi za kolesarje je kar lepo poskrbljeno, saj imajo povsod jasno označeno stezo. Prvi dan v mestu sva bila tudi v Melbourne Centre for Moving Image, kjer je prav tako brezplačna vstopnina. Je muzej z video in filmsko kulturo Avstralije in sveta. Kar nekaj zabavnih stvari sva počela, med drugim sva se tudi posnela v stop motion tehniki. Tukaj je link do videa. Pomoje se vrneva še kdaj, pa bom takrat spet malo opisal. Tudi v knjižnici je galerija, ki je še nisva uspela pogledati. Ogromno je brezplačnih dogodkov, še več pa tistih za plačilo. Gledala sva seznam koncertov, ki prihajajo v decembru, pa so karte po večinoma od 80 AUD naprej (56€).
V torek sva šla pogledat tržnico, ki je v mestu. Sicer so jo okrog 15h že zapirali, ampak vseeno nama je uspelo še nekaj prigrizniti v malezijski restavraciji. Seveda ne jeva vsak dan zunaj, včasih vzameva kaj s sabo, včasih pa jeva šele doma, če sva dovolj zgodnja. V vsakem primeru naju pa vsak dan čaka večerja.
Danes sva bila po šoli v šopingu v našem delu mesta (Black Rock), saj sva hotela naše gostitelje presenetiti s kosilom. Tako sva šla v lokalni supermarket in nabavila nekaj stvari za rižoto in nekaj za zajtrk. Cene nekaterih stvari veliko dražje kot na tržnici. Naprimer kilo paradižnika stane kar 8 AUD (5,6€), piščančji file 15 AUD (10,7€), kilo kave tudi do 35 AUD (24,5€)...Ni pa vse tako grozno drago. Predvsem izgleda strašljivo ker je v AUD.
Max, Borka in Jovana so se navdušili nad najinim presenečenjem. Ob večerji smo spili še 2 flaši odličnega Sauvignona in se zelo zabavali, saj so, ko so vsi trije na kupu, neznansko zabavna družina. Žiži je dobesedno jokala od smeha. Tako lepo smo se imeli, da smo čisto pozabili na fotkanje. No, tudi to je nekaj vredno.