Nekoč pred davnimi, davnimi časi je v vasi strašila pošast z imenom Nian, ki je še posebej rada napadala otroke. Vaščani so se spraševali kako bi pošast odgnali, vendar niso našli prave rešitve. Spomnili so se, da bi jim morda levi lahko pomagali, saj vendarle veljajo za najbolj pogumne živali. Odpravili so se pred vladarjevo palačo in levje stražarje prosili za pomoč. Tako so končno premagali zlobno nadlogo.
Kmalu je bilo leto naokoli in pošast se je spet prikazala. Tokrat levi niso mogli priskočiti na pomoč, saj so imeli polne roke dela s ščitenjem vladarjeve palače. Vaščani so se domislili trika in sami imitirali strašen levji nastop. S hrupom bobnov in petard ter s plesom velikih levjih mask so od takrat naprej vsako leto pošast odgnali sami.
V simbolnem smislu Nian predstavlja nekaj slabega, nezaželjenega. Torej v filozoskem smislu levji ples pomeni, da če se človek hoče znebiti zlega ali nezaželjenega, mora nekaj narediti na tem, mora ukrepati. Mogoče na začetku s pomočjo mentorja (oz. nekoga, ki mu pokaže pot) vendar v vsakem primeru mora do cilja nadaljevati sam.
Tako se je rodil tradicionalni levji ples, ki skupaj z zmajevim plesom označuje prehod v kitajsko novo leto. Leto konja sva skupaj z najinima cimrama Kylie in Sharon dočakala v centru mesta. Seveda ne gre za nikakršno odštevanje do polnoči in nalivanje z alkoholom do onemoglosti. Praznuje se cel teden, center je poln štantov z azijsko hrano in raznimi novoletnimi spominki, na odru se pa vrstijo plesne in glasbene skupine. Ko se dodobra stemni, nebo razsvetli še ognjemet (ki je veliko boljši od tistega na silvestrovo). Po koncu prireditve na odru so žal vse štante kaj hitro zaprli, tako da smo komaj še ujeli kakšno specialiteto za pokušino.
Na drugem bregu reke, le nekaj sto metrov nižje, se je ta vikend pričel še Latino festival, ki predstavlja kulturo latinske amerike. Spet sami štanti s slastnimi specialitetami, spominki, vodena vadba zumba plesa, izbor za miss, turistične agencije in še marsikaj. Predvsem pa strastna latino glasba in zagorela latino telesa.
Avstralcem praznovanj res ne manjka, saj smo ravno prejšnjo nedeljo imeli Australia Day, kar prinese za sabo še dela prost ponedeljek. V nedeljo se družine zberejo na pikniku, zalaufajo žar, obrnejo na tone pleskavic in kotletov, zagrabijo pivo in se prepustijo nežnemu pihljanju vetra nekje v senci parka ali pa doma. Vsi po vrsti se oborožijo z avstralskimi zastavami (mnogim ne zadostujejo majice in kape, pa si zastave narišejo kar na obraz) in tako praznujejo dan te mlade države spornega porekla. Presenetilo me je, da sem na prenekaterih stebrih po mestu videl letake, ki pozivajo k spraševanju avstralcev zakaj sploh praznujejo na ta dan. Pravzaprav gre za neko proti-avstralsko pobudo, ki sprašuje lastne so-državljane zakaj sploh praznujejo ta dan, ko so si na silo prisvojili vse kar jim je bilo všeč. Od kje zdaj ta nacionalni ponos?
Midva sva vikend preživela pri Maksu in Borki, celo prespala sva tam, saj je bila hčerka Jovana na obisku v Brisbane-u. Ponudba z žara na dvorišču je bila obilna: čevapčiči, pleskavice, perutničke, girice, razne solate in prigrizki – ter seveda Laško pivo. Naslednji dan je bilo na sporedu kopanje na plaži v neposredni bližini. Voda je bila kristalno čista, izjemno prijetna osvežitev na tej poletni vročini.
Današnja nedelja je bila dan za počitek. Dolgo sva spala, nato se pa okrog 12h s kolesi odpravila najprej na kavo v South Melbourne. Obiskala sva enega najbolj znanih coffe shopo-ov v mestu, ki je tudi pražilnica kave – St. Ali. Žiži nerada eksperimentira zato si je privoščila kavo z mlekom, jaz pa njihovo hišno specialiteto, pripravljeno na način, ki so ga izumili prav pri njih. Magični črni napitek mi je polepšal dan in mi dal moči, da sva skočila še do Hoferja. Vbistvu se tukaj trgovnina imenuje Aldi in je v lasti brata lastnika Hoferja. Logotip je enak, notranjost je enaka in cene so veliko nižje kot drugje. Zapodila sva se med police, saj sva danes najinima cimrama obljubila musako. Žiži se izkazala in naredila vrhunsko pojedino! Glede na to, da naju Kylie skoraj vsak dan razvaja s kakšno azijsko jedjo, je bil že čas, da se malo oddolživa in pripraviva nekaj našega, zahodnjaškega. S krompirjem, kakopak! Kylie se kar ne more načuditi koliko krompirja jaz lahko pojem :)
Skratka, jutri je nov delovni in šolski teden, midva se pa že sprašujeva kakšen praznik ali festival nam bo prinesel naslednji vikend!
Kmalu je bilo leto naokoli in pošast se je spet prikazala. Tokrat levi niso mogli priskočiti na pomoč, saj so imeli polne roke dela s ščitenjem vladarjeve palače. Vaščani so se domislili trika in sami imitirali strašen levji nastop. S hrupom bobnov in petard ter s plesom velikih levjih mask so od takrat naprej vsako leto pošast odgnali sami.
V simbolnem smislu Nian predstavlja nekaj slabega, nezaželjenega. Torej v filozoskem smislu levji ples pomeni, da če se človek hoče znebiti zlega ali nezaželjenega, mora nekaj narediti na tem, mora ukrepati. Mogoče na začetku s pomočjo mentorja (oz. nekoga, ki mu pokaže pot) vendar v vsakem primeru mora do cilja nadaljevati sam.
Tako se je rodil tradicionalni levji ples, ki skupaj z zmajevim plesom označuje prehod v kitajsko novo leto. Leto konja sva skupaj z najinima cimrama Kylie in Sharon dočakala v centru mesta. Seveda ne gre za nikakršno odštevanje do polnoči in nalivanje z alkoholom do onemoglosti. Praznuje se cel teden, center je poln štantov z azijsko hrano in raznimi novoletnimi spominki, na odru se pa vrstijo plesne in glasbene skupine. Ko se dodobra stemni, nebo razsvetli še ognjemet (ki je veliko boljši od tistega na silvestrovo). Po koncu prireditve na odru so žal vse štante kaj hitro zaprli, tako da smo komaj še ujeli kakšno specialiteto za pokušino.
Na drugem bregu reke, le nekaj sto metrov nižje, se je ta vikend pričel še Latino festival, ki predstavlja kulturo latinske amerike. Spet sami štanti s slastnimi specialitetami, spominki, vodena vadba zumba plesa, izbor za miss, turistične agencije in še marsikaj. Predvsem pa strastna latino glasba in zagorela latino telesa.
Avstralcem praznovanj res ne manjka, saj smo ravno prejšnjo nedeljo imeli Australia Day, kar prinese za sabo še dela prost ponedeljek. V nedeljo se družine zberejo na pikniku, zalaufajo žar, obrnejo na tone pleskavic in kotletov, zagrabijo pivo in se prepustijo nežnemu pihljanju vetra nekje v senci parka ali pa doma. Vsi po vrsti se oborožijo z avstralskimi zastavami (mnogim ne zadostujejo majice in kape, pa si zastave narišejo kar na obraz) in tako praznujejo dan te mlade države spornega porekla. Presenetilo me je, da sem na prenekaterih stebrih po mestu videl letake, ki pozivajo k spraševanju avstralcev zakaj sploh praznujejo na ta dan. Pravzaprav gre za neko proti-avstralsko pobudo, ki sprašuje lastne so-državljane zakaj sploh praznujejo ta dan, ko so si na silo prisvojili vse kar jim je bilo všeč. Od kje zdaj ta nacionalni ponos?
Midva sva vikend preživela pri Maksu in Borki, celo prespala sva tam, saj je bila hčerka Jovana na obisku v Brisbane-u. Ponudba z žara na dvorišču je bila obilna: čevapčiči, pleskavice, perutničke, girice, razne solate in prigrizki – ter seveda Laško pivo. Naslednji dan je bilo na sporedu kopanje na plaži v neposredni bližini. Voda je bila kristalno čista, izjemno prijetna osvežitev na tej poletni vročini.
Današnja nedelja je bila dan za počitek. Dolgo sva spala, nato se pa okrog 12h s kolesi odpravila najprej na kavo v South Melbourne. Obiskala sva enega najbolj znanih coffe shopo-ov v mestu, ki je tudi pražilnica kave – St. Ali. Žiži nerada eksperimentira zato si je privoščila kavo z mlekom, jaz pa njihovo hišno specialiteto, pripravljeno na način, ki so ga izumili prav pri njih. Magični črni napitek mi je polepšal dan in mi dal moči, da sva skočila še do Hoferja. Vbistvu se tukaj trgovnina imenuje Aldi in je v lasti brata lastnika Hoferja. Logotip je enak, notranjost je enaka in cene so veliko nižje kot drugje. Zapodila sva se med police, saj sva danes najinima cimrama obljubila musako. Žiži se izkazala in naredila vrhunsko pojedino! Glede na to, da naju Kylie skoraj vsak dan razvaja s kakšno azijsko jedjo, je bil že čas, da se malo oddolživa in pripraviva nekaj našega, zahodnjaškega. S krompirjem, kakopak! Kylie se kar ne more načuditi koliko krompirja jaz lahko pojem :)
Skratka, jutri je nov delovni in šolski teden, midva se pa že sprašujeva kakšen praznik ali festival nam bo prinesel naslednji vikend!